Pri najmanj 20% prebivalstva se depresija pojavi vsaj enkrat v življenju, z njo se redno srečuje kar 10% človeštva. Za depresijo lahko zboli kdorkoli ne glede na starost, spol, izobrazbo in socialni status.

Depresija

Če trpite za depresijo, vedite da niste edini. Depresija ne onemogoča normalnega življenja samo posamezniku, temveč prizadene tudi njegovo družino, prijatelje in njegovo okolje.

Kaj je depresija?

Depresija oziroma depresivna motnja je bolezen, ki hkrati vpliva na psihično in telesno počutje ter s tem prizadene posameznika kot celoto. Povzroča motnje razpoloženja, mišljenja in raznovrstno telesno simptomatiko. Ne smemo je enačiti s prehodno nerazpoloženostjo, ki je vsakdanji pojav. Za pojav depresije ni kriv posameznik sam, saj ne gre za znak osebne šibkosti in je ni vedno mogoče premagati le z močno voljo ali željo.

Brez zdravljenja simptomi depresije lahko trajajo tedne, mesece ali leta, lahko postanejo kronični, sčasoma tudi izrazitejši. Pomembno je, da ob pojavu simptomov depresije čimprej obiščemo zdravnika in mu opišemo svoje težave. Z ustreznim zdravljenjem, ki se mora začeti v čimzgodnejši fazi, lahko večina bolnikov depresijo premaga in znova uživa v vsakdanjem življenju.

Simptomi depresije

Simptomi depresije so zelo raznovrstni in tudi različno izraženi. Depresivni bolnik je lahko:

  • žalosten, potlačen, jokav, melanholičen
  • nemiren, brez obstanka ali upočasnjen, poležavajoč in mirujoč
  • utrujen, brezvoljen, neučinkovit pri opravljanju vsakodenevnih aktivnosti in brez življenske energije
  • socialno izoliran, osamljen in umikajoč se iz družbe
  • poln občutkov krivde
  • nezadovoljen, brez veselja do dejavnosti, ki jih je nekoč z veseljem opravljal
  • poln občutkov manjvrednosti, z nizkom samospoštovanjem ali občutki neuspešnosti
  • pesimističen, celo obupan
  • dekoncetriran z motnjami pozornosti in spomina
  • nespeč (različne motnje spanja) ali redko čezmerno zaspan
  • brez apetita (izguba telesne teže) ali redkeje, s pretiranim apetitom (pridobivanje telesne teže)
  • prepričan, da ima hujšo telesno bolezen, saj občuti različne telesne težave, ki niso posledica drugih bolezni, ampak jih povzroča depresija
  • depresivni bolniki pogosto navajajo telesne simptome, kot so: anksioznost, fobije s paničnimi napadi, samomorilnost z željo, da bi bil mrtev ali pogostim razmišljanjem o smrti, razdražljivost, impulzivnost, nagnjenost k nevarnem vedenju in zlorabi alkohola ter drugih prepovedanih snovi

Oblike depresije

Depresivne motnje se pojavljajo v različnih oblikah. Lahko jih razvrstimo glede na stopnjo bolezni in njen potek. Stopnje depresije določamo glede na vrsto njenih simptomov in njihovo izrazitost; ovrednotimo jo lahko kot blago, zmerno ali hudo obliko.

    Vrste depresije ovrednotimo tudi glede na njen potek in pogostost njenega pojavljanja:
  • če se depresija pojavi le enkrat, simptomi in znaki pa trajajo najmanj dva tedna, govorimo o depresivni epizodi
  • depresijo, ki se ponavlja in vsakič poplnoma izzveni, imenujemo ponavljajoča se depresija
  • leta trajajoče depresije, ki se lahko postopno slabša in, ki po zdravljenju ne izzveni, imenujemo kronična depresija
  • kronično slabo razpoloženje, ki traja vsaj dve leti in več, vendar ni zelo hudo in je prekinjeno s krajšimi obdobji dobrega razpoloženja, imenujemo distimija.

Vzroki za depresijo

Natančen vzrok nastanka depresije ni jasen. Nihče zagotovo ne ve, zakaj nekateri ljudje postanejo depresivni, drugi pa ne. Včasih se zdi, da pride do depresije zaradi stresnega dogodka, včasih zanjo ni očitnega povoda. Pri pojavu depresije imajo pomebno vlogo tudi geni (če za depresijo trpi kdo v družin, je verjetnost, da zanjo oboli še kakšen član družine, velika). Eden od ugotovljenih vzrokov nastanka depresije je vzpostavitev neravnovesja v možganih, zaradi kemične snovi, ki jo imenujemo serotinin.

Zdravljenje depresij

Zdravljenje pomaga večini ljudi z depresijo in dandanes velja, da zgodnje prepoznavanje depresije in zgodnji začetek zdravljenja občutno skrajšata trajanje depresije ter vplivata na to, kako globoka je.

Najpogostejši način zdravljenja predstavljajo antidepresivi in psihoterapije ali kombinacija obeh. Seveda je zdravljenje odvisno od faze bolezni, ki jo oseba ima. Pri lažji obliki bi morda zadostovalo samo zdravljenje s psihoterapijo, oseba s zmerno hudimi in hudimi oblikami depresije pa najučinkoviteje pomagajo antidepresivi.

    Kako si lahko pomagate sami ?
  • Poiščite strokovno pomoč, zaupajte težave svojemu osebnemu zdravniku
  • Zastavite si uresničljiv cilj
  • Vsak dan si naredite urnik dejavnosti, začnite z dejavnostmi, ki jih z veseljem opravljate
  • Odložite vse pomembne odločitve
  • Pojdite v družbo, premagajte željo po umiku v samoto
  • Živite zdravo, skušajte se zdravo prehranjevati in biti telesno aktivni

Vzporedno z bioresonanco lahko izvajamo tudi terapiranje s pomočjo Bachovih cvetnih esenc (cvetno terapiranje), ki omogoča, da naši negativni čustveni vzorci začnejo slabiti in počasi izginjati iz našega življenja.



Dušica Košir s.p.

  • dipl. med. sestra
  • bioresonančni terapevt

Facebook

obščite moj facebook profil

povezava

Kontakt

Potrebujete nasvet, imate vprašanje ali pa se želite naročiti na pregled? Ne odlašajte, stopite v stik z mano:

Naslov ordinacije

Prostor za terapijo in posvet se nahaja blizu izvoza iz obvoznice na Viču. Blizu je tudi končna postaja avtobsa št. 6 - Dolgi most.

  • Cesta v Zgornji log 32
  • 1000 Ljubljana

  • zemljevid